Skoči na vsebino

Kdo bo služil z umetno inteligenco?

Prav gotovo ste že brali napovedi, da bodo (bomo?) nekateri kmalu ostali brez službe, ker nas bodo nadomestili taki in drugačni roboti. A kdo bo tisti, ki bo s tem največ zaslužil? Bodo to zagonska podjetja s svojimi mogočimi (in nemogočimi) rešitvami, ki bodo prekucnile današnje velikane, ali pa bodo zmagovalci že tako bogate korporacije, ki bodo v razvoj vložile največ? Bodo smetano morda pobrali tehnološki velikani, ki vsem ostalim iskalcem zlata prodajajo lopate in drugo orodje?

Denimo podjetje Nvidia, ki svojo prihodnost stavi na razvoj namenske strojne opreme, ki temelji na znanju, pridobljenem pri razvoju grafičnih vezij. Pričakovanja na Wall Streetu so res velika, na kar kaže že to, da je delnica podjetja v zadnjih petih letih zrasla za vrtoglavih 1500 odstotkov.

Ali pa velikani oblačnih storitev, kot so Amazon, Microsoft in Google in sodijo med ponudnike rešitev, ki jih za reševanje poslovnih izzivov uporabljajo podjetja in posamezniki. Brez težav jih lahko štejemo med prodajalce lopat, v katere vlagajo ogromne zneske. Skupaj vložijo 20 milijard dolarjev letno, zato si vsekakor ne želijo, da se rast in zanimanje ustavita. Čeprav je bil prav IBM z Watsonom prvi, ki je povzročil valove zanimanja poslovne jasnosti, mnogi verjamejo, da je zdaj Google tisti, ki na področju naprednih algoritmov najhitreje napreduje. Govori se tudi, da pod svojo streho zbirajo najboljše strokovnjake. Nikakor ne smemo pozabiti na Microsoft, ki počasi, a zelo vztrajno gradi zaupanje poslovne javnosti, za kar je nagrajen z zavidljivo rastjo vrednosti delnice.

Poleg strojne opreme, algoritmov in infrastrukture je za strojno učenje in umetno inteligenco potrebno magično gorivo – to so seveda podatki. Pri zbiranju in obdelavi so najspretnejši pri Googlu in Facebooku. Apple je, kot navadno, bolj tiho, a slutiti je mogoče, da si bodo tudi oni želeli odrezati del pogače. Poleg tega imajo ti trije velikani neskončno globoke malhe, s katerimi z lahkoto odstranijo nasprotnike in kupijo, česar ne znajo zgraditi sami.

V svetu poslovne programske opreme danes kraljujejo SAP, IBM, Oracle in Salesforce. Ali lahko nekoč dominantna IT-podjetja, ki se jim v časih oblačne norije tresejo tla pod nogami, izdelajo inteligentne rešitve, ki bodo njihove stranke pognale v nove uspehe? Tudi če jih, to še ne bo dovolj. Jih bodo znala prodati in monetizirati? So na to pripravljene njihove stranke? Če jim uspe, bodo tudi sami bogato nagrajeni.

Kaj si lahko od te zgodbe obetajo multinacionalke, največje svetovne banke, proizvajalci avtomobilov, kitajski velikani in drugi dinozavri današnjice? Večina jih ima zadostne vire, da se povežejo ali enostavno pokupijo majhna inovativna podjetja, pravi izziv pa sta in bosta ostali sprememba kulture ter motiviranost zaposlenih za dramatične zasuke, ki bodo nedvomno potrebni. Nekateri ubirajo drugo pot in se strateško povezujejo s tehnološkimi velikani, katerih delovanje in razmišljanje sta jim bliže. Če bodo morali stranke prepuščati izzivalcem, se bodo tresle borze in kriza lahko pospeši poslovanje pod taktirko umetne inteligence.

Za kako velikanske premike gre, priča tudi to, da so v znanstveno-tehnološko igro umetne inteligence vpletene kar cele države. Združene države in Kitajska naj bi bile v najboljšem položaju, a tudi evropske države, kot sta Velika Britanija in Nemčija, se še niso predale. Francoski predsednik je pred kratkim napovedal naložbo v raziskovanje in uporabo umetne inteligence - v višini milijarde in pol!

Glede na velikanske vložke in za zdaj neznano krivuljo vračanja le teh ni mogoče razbrati, kdo in kako bodo razvrščeni zmagovalci. Ne vemo, ali bodo redki ali bo zmagovalcev mnogo. Ne vemo, kako bodo novosti sprejeli uporabniki in ali bodo pripravljeni prepustili krmilo življenja strojem. Jasno je, da se bodo dobički drobili in razpršili, a v primeru premajhne stimulacije v obliki pričakovanih donosov se še vedno lahko zgodi, da bodo imeli prav tisti, ki svarijo, da se približuje zima in da od umetne inteligence pričakujemo prehitro in preveč. Če se izkaže, da imajo prav, bomo čez nekaj let o AI razmišljali kot danes o 3D-televizorjih.

Objavljeno tudi v reviji Monitor.

Fotografija Gertrūda Valasevičiūtė na Unsplash.